Gozdarske hlače

Delo z motorno žago je zagotovo eno izmed nevarnejših del. Veriga drvi po meču s hitrostjo okoli 80 km na uro z njo pa se gibljemo včasih le nekaj centimetrov od naših nog ali drugih delov telesa. Dovolj je le en nepričakovan sunek in veriga se zareže v nogo. Žagalni členi verige so ostri in v hipu prerežejo oblačilo iz blaga ali usnja. V najboljšem primeru gre le za površinsko prasko, pogosteje pa za hujše poškodbe, ki se lahko v nekaterih primerih končajo tudi s smrtjo.

Pred časom sem se pogovarjal z znancem, ki je z motorko žagal drva. Delo je potekalo gladko, dokler mu ni nenadoma motorka »ušla« in se je z mečem nehote na hitro dotaknil kolena, ki je bil zaščiten samo z delovnimi hlačami. Imel je srečo in dobil le nekaj šivov, koleno pa je ostalo celo. Ni veliko manjkalo, da bi postal invalid, saj mu prežaganega kolena ne bi mogli popraviti. Ko se je pozdravil, je, preden je v roke naslednjič prijel motorko, odšel v trgovino in kupil zaščitne gozdarske hlače. Zanje je odštel okoli 100 €.

Zaščitne gozdarske hlače imajo všito posebno plast iz vlaken, ki v nekaj trenutkih ustavijo verigo motorne žage. Takšne hlače so obvezna zaščitna oprema vseh gozdnih delavcev in so rešila že marsikatero nogo. Njihova cena pa tudi ni previsoka, da si jih ne bi mogli privoščiti tudi tisti, ki motorko primejo v roke le občasno.

Prikaz delovanja gozdarskih hlač.

Fotografiranje gozda je vse prej kot enostavno

V gozd rad zaidem na rekreacijo, sprehod ali sprostitev. Včasih s seboj vzamem tudi fotoaparat. Ljubiteljsko se ukvarjam tudi s fotografijo. V vseh teh letih sem se naučil, da je fotografiranje v gozdu zelo težko.

Največja težava je svetloba. Svetlobe je kronično premalo. Zato imam na fotoaparatu v gozdu občutljivost nastavljeno vsaj na ISO400, pa še to je običajno premalo. Časi tudi pri najbolj odprti zaslonki so tako dolgi, da prepogosto rabim stojalo. Tega običajno ne nosim s seboj, ker je kar znaten kos prtljage. Pozimi, ko drevje ni olistano, je fotografiranje nekoliko lažje, vendar pa je malo zanimivih motivov. Prevladuje pa dolgočasno sivo-rjava barva. Nekoliko drugače je zgodaj spomladi, ko cveti gozdna podrast. Takrat je mogoče slikati zvončke, žafran, volčin in drugo pisano cvetje.

V sončnem vremenu težave povzročajo tudi močni svetlobni kontrasti, ki jih delajo sončni žarki, ki pridejo skozi krošnjo. Sončne packe tako pustijo na fotografiji »prežgane« dele, ali pa je celotna slika pretemna. Nekateri fotoaparati imajo vgrajen program, ki izravnava osvetljenost, vendar čudežev ne more narediti. Rešitev je, da naredimo dve ali tri fotografije z različno odprto zaslonko pri enakem času osvetlitve in potem slike združimo v programu za obdelavo slik.

Iskanje primernih motivov v gozdu je tudi zapleteno. Veliko je fotografij, ki pri nastanku delujejo dobro, ko pa jih pogledaš doma na računalniku, pa ugotoviš, da so dolgočasne in nimajo v sebi nič privlačnega. Umetnost, ki zahteva veliko izkušenj in biti na pravem kraju v pravem trenutku, je panoramsko fotografirati znotraj gozda in pri tem narediti privlačno fotografijo. Če to ne uspe, še vedno ostanejo motivi kot so gobe, listi, grmički, posamezne rastline.

Ne glede na vse skupaj, pa uspe narediti tudi lepe fotografije. Nekaj jih je zbranih na spodnjem naslovu. Različni avtorji so bili na različnih krajih ob pravih trenutkih in nastale so lepe fotografije.

A-Forest na Deviantart