Največja težava je svetloba. Svetlobe je kronično premalo. Zato imam na fotoaparatu v gozdu občutljivost nastavljeno vsaj na ISO400, pa še to je običajno premalo. Časi tudi pri najbolj odprti zaslonki so tako dolgi, da prepogosto rabim stojalo. Tega običajno ne nosim s seboj, ker je kar znaten kos prtljage. Pozimi, ko drevje ni olistano, je fotografiranje nekoliko lažje, vendar pa je malo zanimivih motivov. Prevladuje pa dolgočasno sivo-rjava barva. Nekoliko drugače je zgodaj spomladi, ko cveti gozdna podrast. Takrat je mogoče slikati zvončke, žafran, volčin in drugo pisano cvetje.
V sončnem vremenu težave povzročajo tudi močni svetlobni kontrasti, ki jih delajo sončni žarki, ki pridejo skozi krošnjo. Sončne packe tako pustijo na fotografiji »prežgane« dele, ali pa je celotna slika pretemna. Nekateri fotoaparati imajo vgrajen program, ki izravnava osvetljenost, vendar čudežev ne more narediti. Rešitev je, da naredimo dve ali tri fotografije z različno odprto zaslonko pri enakem času osvetlitve in potem slike združimo v programu za obdelavo slik.
Iskanje primernih motivov v gozdu je tudi zapleteno. Veliko je fotografij, ki pri nastanku delujejo dobro, ko pa jih pogledaš doma na računalniku, pa ugotoviš, da so dolgočasne in nimajo v sebi nič privlačnega. Umetnost, ki zahteva veliko izkušenj in biti na pravem kraju v pravem trenutku, je panoramsko fotografirati znotraj gozda in pri tem narediti privlačno fotografijo. Če to ne uspe, še vedno ostanejo motivi kot so gobe, listi, grmički, posamezne rastline.
Ne glede na vse skupaj, pa uspe narediti tudi lepe fotografije. Nekaj jih je zbranih na spodnjem naslovu. Različni avtorji so bili na različnih krajih ob pravih trenutkih in nastale so lepe fotografije.
A-Forest na Deviantart
Ni komentarjev:
Objavite komentar