V teh hladnih spomladanskih dnevih z veseljem posedim v zimskem vrtu. Toplo sonce, ki prihaja skozi stekla in greje rastline ter tla iz terakote, poskrbi, da mi je prijetno toplo. Številne rastline pa poskrbijo za prijeten občutek.
V vrtu imamo posajene številne tropske rastline in zimski vrt tudi pozimi ogrevamo. Tako stopim iz dnevne sobe v pravo tropsko džunglo in to med tem, ko zunaj naletava sneg. Dopoldanski počitek v takšnem tropskem zimskem vrtu v hladnem dnevu je nekaj posebnega.
Poleti, se preselimo na vrt. Zimski vrt postane nekakšen vezni člen med vrtom in hišo. Vsakič, ko grem do vrtne mize, kjer z družino obedujemo, prečkam zanimiv tropski vrt, ki me opomni, kako je rastlinski svet raznolik.
Jeseni, ko se dnevi skrajšajo in noči postanejo hladne, pa se ponovno preselim v zimski vrt. Diskretno postavljene luči, vrt prijetno osvetlijo. Sedenje v udobnem fotelju iz ratana v večernem času po napornem dnevu mi vrne energije in me navdahne z nekakšnim zadovoljstvom. Rastline, ki me obdajajo, me opominjajo, da smo tudi ljudje del narave.
Naš zimski vrt smo postavili že pred leti. Sem pa pred kratkim našel na spletu veliko zanimivega čtiva o zimskih vrtovih, kako jih postaviti in kako urediti.
Zimski vrt >>
07 maj 2014
Draga zapora ceste, če podiraš drevje
Pred nekaj dnevi sem prebral navodila, kakšen je postopek za sečnjo dreves ob javni cesti. Veliko gozdov je ob javnih cestah, v katerih lastniki preprosto morajo podreti drevje, da v kakšnem vetru ali žledu (kot je bil februarja letos) komu ne pade na avto, ali še huje, na glavo.
Red mora biti in prav je, da ne more vsak zapirati cest, kakor mu je volja, pa čeprav gre le za podiranje drevja. Me pa moti dejstvo, da je za takšno dovoljenje na občinski cesti treba odšteti preko 500 evrov, kot sem prebral tule. Da pokriješ 500 € je treba posekati okoli 17 m3 kakovostnega lesa vštevši stroške sečnje. Kaj pa, če gre za slab les, ki je primeren le za drva? Potem je treba posekati vsaj kakih 50 m3!
Situacija, v kateri se znajde lastnik gozda, v katerem recimo tri drevesa nevarno visijo nad cesto, je nehvaležna. Če drevesa pusti, tvega, da bodo nekomu padla na avto, ga močno poškodovala ali celo ubila za kar bo moral plačati veliko odškodnino. Če pa želi, kot skrben lastnik ta drevesa odstraniti, pa mora plačati nekaj debelih stotakov poleg tega pa se še spustiti v boj z birokracijo. Pridobivanje dovoljenj v naši državi je v večini primerov dolgotrajen postopek.
Po mojem mnenju bi morale tako občine, kot tudi država takšnim lastnikom priskočiti na pomoč in financirati izdelavo potrebnih elaboratov ter najem ustreznih prometnih znakov. Še bolje pa bi bilo, če bi država preprosto prevzela skrb za 20 do 30 m pas gozdov ob cestah in v imenu lastnika opravljala takšna dela. Vse preveč je lastnikov, ki ne skrbijo za svoje gozdove in ogrožajo promet, ker ne odstranjujejo nevarnega drevja.
Red mora biti in prav je, da ne more vsak zapirati cest, kakor mu je volja, pa čeprav gre le za podiranje drevja. Me pa moti dejstvo, da je za takšno dovoljenje na občinski cesti treba odšteti preko 500 evrov, kot sem prebral tule. Da pokriješ 500 € je treba posekati okoli 17 m3 kakovostnega lesa vštevši stroške sečnje. Kaj pa, če gre za slab les, ki je primeren le za drva? Potem je treba posekati vsaj kakih 50 m3!
Situacija, v kateri se znajde lastnik gozda, v katerem recimo tri drevesa nevarno visijo nad cesto, je nehvaležna. Če drevesa pusti, tvega, da bodo nekomu padla na avto, ga močno poškodovala ali celo ubila za kar bo moral plačati veliko odškodnino. Če pa želi, kot skrben lastnik ta drevesa odstraniti, pa mora plačati nekaj debelih stotakov poleg tega pa se še spustiti v boj z birokracijo. Pridobivanje dovoljenj v naši državi je v večini primerov dolgotrajen postopek.
Po mojem mnenju bi morale tako občine, kot tudi država takšnim lastnikom priskočiti na pomoč in financirati izdelavo potrebnih elaboratov ter najem ustreznih prometnih znakov. Še bolje pa bi bilo, če bi država preprosto prevzela skrb za 20 do 30 m pas gozdov ob cestah in v imenu lastnika opravljala takšna dela. Vse preveč je lastnikov, ki ne skrbijo za svoje gozdove in ogrožajo promet, ker ne odstranjujejo nevarnega drevja.
16 april 2014
Gozdne živali v vrtu
Vrt je zanimiv življenjski prostor, ki ga obiskujejo tudi gozdne živali, še posebej, če imamo vrt v bližini gozda. V mestu, bo takšnih obiskov manj, čeprav niso izključeni.
Vrt je del narave. Različne okrasne rastline, ki so del okrasnega vrta, so sicer umetno vzgojene, vendar pa izvirajo iz narave. Nekatere imajo svoje daljne sorodnike v gozdu. Z različnimi križanji in mutacijami so v preteklosti uspeli poudariti lastnosti, ki so nam ljudem ljubše. Običajno je to lepši videz rastline in bolj bujno cvetenje z večjimi cvetovi.
Družinski vrt je tako zmes različnih rastlin, vrtnega pohištva in zelenjavnega vrta. V takšnem vrtu lahko družina uživa v sončnih dnevih. Zgodaj zjutraj in ponoči, pa v takšen vrt pogosto zaidejo gozdne živali: ježi, podlasice, srne, lisica in tudi druge. Nekatere se skozi vrt le sprehodijo na svojem rednem obhodu, druge pa ga obiščejo z namenom iskanja hrane. Pogosti so vrtovi, ki jih obiskuje divjad, da se prehranjuje z rastlinjem. Veliko škode lahko povzročijo srne, ki rade obžirajo vrtnice in se hranijo v zelenjavnem vrtu.
Pred gozdnimi živalmi se težko ubranimo. Postavimo lahko visoko ograjo, ki pa bo lahko kvarila podobo vrta. Namestimo lahko različne odganjalce živali, katerih učinkovitost je vprašljiva, vsekakor pa so moteči za okolico. Lahko pa se sprijaznimo in gozdne živali sprejmemo za del našega vrta. Nekaj škode bodo povzročale, a če bomo dovolj pozorni, bomo lahko opazovali srne in srnjake, ježe in druge.
Vrt je del narave. Različne okrasne rastline, ki so del okrasnega vrta, so sicer umetno vzgojene, vendar pa izvirajo iz narave. Nekatere imajo svoje daljne sorodnike v gozdu. Z različnimi križanji in mutacijami so v preteklosti uspeli poudariti lastnosti, ki so nam ljudem ljubše. Običajno je to lepši videz rastline in bolj bujno cvetenje z večjimi cvetovi.
Družinski vrt je tako zmes različnih rastlin, vrtnega pohištva in zelenjavnega vrta. V takšnem vrtu lahko družina uživa v sončnih dnevih. Zgodaj zjutraj in ponoči, pa v takšen vrt pogosto zaidejo gozdne živali: ježi, podlasice, srne, lisica in tudi druge. Nekatere se skozi vrt le sprehodijo na svojem rednem obhodu, druge pa ga obiščejo z namenom iskanja hrane. Pogosti so vrtovi, ki jih obiskuje divjad, da se prehranjuje z rastlinjem. Veliko škode lahko povzročijo srne, ki rade obžirajo vrtnice in se hranijo v zelenjavnem vrtu.
Pred gozdnimi živalmi se težko ubranimo. Postavimo lahko visoko ograjo, ki pa bo lahko kvarila podobo vrta. Namestimo lahko različne odganjalce živali, katerih učinkovitost je vprašljiva, vsekakor pa so moteči za okolico. Lahko pa se sprijaznimo in gozdne živali sprejmemo za del našega vrta. Nekaj škode bodo povzročale, a če bomo dovolj pozorni, bomo lahko opazovali srne in srnjake, ježe in druge.
19 avgust 2013
Narobe svet?
Danes mi je v Slovenski kroniki na TV Slovenija v oči padel prispevek o težavah podjetja Lip Bled. Človek bi pomislil, da gre ponovno za klasično slovensko zgodbo: podjetje so »zafurali,« delavce odpustili, nekateri posamezniki pa na ta račun obogateli. Presenetljivo zgodba ni takšna, temveč še celo bolj neprijetna!
Podjetje Lip Bled je še eno redkih, recimo temu večjih slovenskih lesnih podjetij, ki živi. Druga so večinoma bolj ali manj klavrno propadla. Vendar pa je tudi njegovo poslovanje zelo ogroženo, s tem pa obstoj številnih delovnih mest. V podjetju bi radi povečali proizvodnjo in začeli proizvajati nove izdelke. Vendar ne morejo, pa ne ker jim primanjkuje denarja, temveč ker nimajo dovolj osnovne surovine – lesa.
Podjetje ima sedež v osrčju Gorenjske na Bledu, žago pa imajo v Bohinju. V bližnji in ne tako daljni okolici so hektari in hektari lepih gozdov v katerih raste kakovosten les za predelavo (npr. na Pokljuki, Mežaklji, Jelovici). A lastniki les prodajajo v tujino, navkljub dejstvu, da so odkupne cene pri Lip Bledu povsem konkurenčne in les menda redno plačujejo.
Narobe svet?
Podjetje Lip Bled je še eno redkih, recimo temu večjih slovenskih lesnih podjetij, ki živi. Druga so večinoma bolj ali manj klavrno propadla. Vendar pa je tudi njegovo poslovanje zelo ogroženo, s tem pa obstoj številnih delovnih mest. V podjetju bi radi povečali proizvodnjo in začeli proizvajati nove izdelke. Vendar ne morejo, pa ne ker jim primanjkuje denarja, temveč ker nimajo dovolj osnovne surovine – lesa.
Podjetje ima sedež v osrčju Gorenjske na Bledu, žago pa imajo v Bohinju. V bližnji in ne tako daljni okolici so hektari in hektari lepih gozdov v katerih raste kakovosten les za predelavo (npr. na Pokljuki, Mežaklji, Jelovici). A lastniki les prodajajo v tujino, navkljub dejstvu, da so odkupne cene pri Lip Bledu povsem konkurenčne in les menda redno plačujejo.
Narobe svet?
Naročite se na:
Objave (Atom)