Ali sekanje dreves škoduje gozdu?

Vprašanje, ali sekanje dreves škoduje gozdu, je vprašanje, ki ima na pogled zelo enostaven odgovor, vendar pa v resnici ni tako. Na prvi pogled je odgovor »da,« ki mu bodo pritrjevali naravovarstveniki in drugi ljubitelji gozdov. Pa vendar … je res to pravilen odgovor?

Pragozd je gozd, v katerega človek s svojimi vplivi ni posegal. Je povsem naraven gozd. Najbolj poznan je zagotovo pragozd v porečju Amazonke, ki ga imenujemo pljuča našega planeta, nekaj pragozdnih ostankov pa imamo tudi pri nas: Krokar, Rajhenavski Rog, Pečka in še nekaj jih je. Za pragozdove velja, da v njih poteka neizmeren boj za preživetje, ki ga ljudje največkrat ne opazimo. Za nas poteka prepočasi. Visoka drevesa, ki jih občudujemo so le redki izbranci, ki so se uspeli prebiti v zgornji del krošnje med tisočimi klicami, ki so vzniknile, ko se je star orjak podrl in je do tal prišla sončna svetloba. V pragozdu so drevesa različnih starosti, od najmlajših pa do najstarejših. Le redka pa so tista, ki so na vrhuncu svoje vitalnosti. Zato so gozdovi na pogled bolj razgibani.

Gospodarski gozd je gozd, kjer človek aktivno posega vanj z namenom pridobivanja lesa. Boj med drevesi je nekoliko manjši, saj človek pomaga tistim, ki so najbolj vitalni. Kakovosten les dajejo le ta drevesa, zato je cilj gospodarjenja, da je takšnih dreves čim več. Pomembni je da jih je v gizdu ves čas čim več. Le to zagotavlja stalen donos lesa iz gozda. S prebiralnim načinom gospodarjenja, ki je pri nas najbolj razširjen, zagotavljamo, da so gozdovi zdravi in ves čas na vrhuncu svoje moči.

Gospodarski gozd se močno razlikuje od pragozda, ker vanj posegamo z motorno žago. Ker gozd ves čas vzdržujemo na višku njegove vitalnosti, mu načeloma ne škodujemo, saj se ves čas dovolj hitro obnavlja. Škodo pa mu povzročamo (pa ne le gozdu, temveč okolju sicer), kadar ne gospodarimo pravilno: sadimo monokulture smreke, sekamo na golo, sadimo drevesne vrste, ki niso doma pri nas,...

Marsikdo bo pomislil, da s tem, ko iz gozda odpeljemo les, osiromašimo gozdna tla. Les je v večini sestavljen iz organskih snovi, ki nastanejo preko fotosinteze iz vode iz ogljikovega dioksida. Mineralnih snovi je v lesu tako malo, da se nadoknadijo z razpadanjem matične podlage. Drugače pa je, če iz gozda odnašamo listje. V listju je veliko mineralnih snovi, ki v gozdu krožijo. Če listje odnesemo iz gozda, odnesemo tudi mineralne snovi. Zato iz gozda vedno odpeljemo le les, ki je vreden, listje in iglice pa pustimo, da propadejo na mestu poseka. Tako se mineralne snovi vrnejo v tla in krog ni prekinjen.

Ali sekanje dreves škoduje gozdu? Vsak poseg v gozd ima vpliv na gozd. Tudi sekanje dreves. Z načinom gospodarjenja, ki se je uveljavil v Sloveniji, so ti vplivi dovolj majhni, da jih gozd uspe izničiti. Sekanje dreves v količinah in na način, ki je uveljavljen pri nas, ne povzroča tako velike škode, da je gozd ne bi uspel sam popraviti.